Zgodba Mese Tea – kako se je rodila ideja za ustvarjalni zeliščni čaj
"Moja mama je nadaljevala znanje Ilonke Mame in pozneje, ko je bila že ena od vodilnih managerk podjetja HERBÁRIA, uspešno sodelovala pri razvoju številnih izdelkov, od katerih jih je več še danes na trgu." [...] "Po več ovinkih je tudi moj oče našel delo pri HERBÁRIA kot prodajni zastopnik." (Ádám)
O zgodbi Mese Tea smo povprašali Fejesa Ádáma. Njegovi starši so k čajni družini prispevali svoje strokovno znanje o zeliščih, njegova žena je ustvarila ilustracije, on pa je napisal zgodbe.
Povej nam nekaj besed o vas, Ádám. Kdo ste in od kod je prišla ideja za Mese Tea?
Sem Fejes Ádám. Z ženo sva Mesetea skupaj sanjala in ustvarila. Naslednje besede je zapisal Ferenc Móra, vendar popolnoma izražajo tudi našo ljubezen do naših čajev:
„... Prišel sem nekoliko dlje od tega, da bi v vrtnici videl le lepoto, v špinači le nekaj neprijetnega in v ceru le dobra drva za ogenj. Travo, drevesa in cvetje sem vzljubil prej kot ljudi in gotovo bom ohranjal prijateljstvo z njimi vse do takrat, ko mi ne bo preostalo nič drugega kot izpod zemlje pošiljati sporočila prek modrookega divjega lanu in rdeče smejočih se makov. Ko nihče ne gleda, še danes z ljubečo, nežno roko pobožam lubje topola in čutim značaj veličastnega hrasta s črnim deblom, ki celo svoje želode spušča tako tiho, kakor rojeni aristokrat izreče besedo.
Da, že od otroštva vem, da imajo drevesa in cvetje, živi trstičji in gosje rumeni mahovi, ki živijo na mrtvih slamnatih strehah, dušo. Povem še nekaj: tudi rastline imajo razum, starejši od človeškega, saj imajo za seboj več milijonov let več izkušenj in modrosti kot mi.
Ljubezenski čudeži rastlin, pri katerih kot ženitni posredniki vešče, čebele in najrazličnejše žuželke igrajo pomembno vlogo, so dobro znani. Človeška domišljija jim ne more slediti. Domišljija rastlin je veliko bogatejša. Izmislile so si vse – le morale ne. Ali je ljubezen žajbljev, jasminov in španskih bezgov lepša od človeške, je težko presoditi, biološke razlike med njimi pa ni!”
Galerija slik Mese Tea
Zgodba Mesetea je družinska zgodba. Vse se je začelo, ko sta se moja mama in oče leta 1972 poročila. Oba sta diplomirala na Vrtnarski univerzi v Kecskemétu, zato je njuna predanost rastlinam že v mladosti določila smer preostanka njunega življenja. V devetdesetih letih sta oba pristala pri Herbária: moja mama Momó kot višja vodja, moj oče Péter pa kot prodajni zastopnik.
Strokovnjaki za zeliščne čaje
Od takrat je bogati svet zelišč postal sestavni del njunega življenja. Vmes sta vzgojila štiri otroke; sam sem se podal na umetniško pot in si za življenjsko pot izbral ples. Skupaj z ženo sva zgradila uspešno plesno šolo, kjer se je plesnih dejavnosti udeleževalo več kot 100 otrok. Nato se je leta 2020 začelo obdobje našega življenja, zaradi katerega se nismo mogli več srečevati kot skupnost in poučevati otrok. Takrat se nama je porodila ideja, da pozornost usmeriva v že dobro razvito podjetje mojih staršev, ki se je ukvarjalo s pripravo mešanic zeliščnih čajev.
Od kod imata tvoja starša tako obsežno znanje o zeliščih?
Posel z zeliščnimi čaji temelji na znanju in zaupanju. Potrebno je oboje, da se ljudje z zaupanjem obrnejo k zeliščnim čajem. Moja starša sta pripravljala preizkušene mešanice zeliščnih čajev, ki so bile v ljudskem zdravilstvu že dolgo znane in uporabljane in zaradi njune zanesljivosti, poštenosti ter nespornega strokovnega znanja so njuni partnerji hitro razvili dolgotrajno zvestobo do njiju. Gojenje, nega in predelava rastlin so bili ves čas prisotni v življenju in delu mojih staršev.
Moja mama prihaja iz Szabolcsa, kjer je otroštvo preživela v neposredni bližini Ilonke Mame, zeliščarke iz Sóstója, pod njenim nadzorom in učenjem ter obdana z njeno ljubeznijo do rastlin in živali. Še danes verjame v to, kar jo je naučila Ilonka Mama: da se moramo veseliti vsakega živega bitja, vsake rastline in živali, ki še živi, kali, cveti in rodi na naši Zemlji! In tudi, da je vsaka rastlina na svoj način zdravilna rastlina.
Moja mama je nadaljevala znanje Ilonke Mame in pozneje, ko je bila že ena od vodilnih managerk podjetja HERBÁRIA, uspešno sodelovala pri razvoju številnih izdelkov, od katerih jih je več še danes na trgu.
Moj oče je vse otroštvo preživel v naravi, obdan s štorkljami, žabami ter divjim rastlinskim in živalskim svetom poplavnih območij južne Velike nižine. Od tod izvira njegova ljubezen do narave, ki ga je pripeljala naravnost na Vrtnarsko univerzo v Kecskemétu, kjer je pozneje, tako kot moja mama, diplomiral kot inženir hortikulture. Po več ovinkih je tudi moj oče našel delo pri HERBÁRIA kot prodajni zastopnik.
Kako sta se z ženo znašla v svetu zeliščnih čajev?
Kako smo mi, plesni umetniki, pristali v svetu zeliščnih čajev?
Tudi midva imava dva majhna otroka, ki zdaj nista več tako majhna, in seveda so tudi njiju, tako kot vse otroke, ki hodijo v šolo in vrtec, doletevali različni kašlji, nahodi in podobne težave. V enem pogledu nama je bilo lahko, saj sva imela po zaslugi mojih staršev vedno preprost dostop do najrazličnejših mešanic zeliščnih čajev. Toda lahki del se je končal, ko je žena čaj skuhala. Naslednji korak je pogosto povzročal težave celo nama, saj čaj lahko opravi svojo nalogo le, če ga otroci dejansko popijejo. Prav tu sva naletela na ovire. Večina otrok namreč ne mara piti čajev z okusom, ki jim je nenavaden, še posebej, če nenavadno zveni tudi ime. Kateri otrok želi piti čaj z imenom Szárazköhögés, kajne? Takrat sva dobila idejo, da bi čajnim mešanicam dala pravljična imena, v upanju, da bodo deklice raje pile čaj Hercegnő, fantje pa čaj Királyfi. Ko sva otrokom že dajala pravljične čaje, se je zdelo povsem naravno, da jim ob njih pripovedujeva tudi zgodbe. Tako sva spoznala, da je pitje čaja ob pripovedovanju zgodbe veliko prijetnejše in lažje, kot če otroku zgolj ukažeš, naj čaj popije.
Zato sva za naše čaje napisala zgodbe, ker upava, da bodo otroci, če se lahko poistovetijo s pravljičnim likom in če jim zelišča postanejo bližja ter bolj osebna, z večjo verjetnostjo čaj tudi popili. Hkrati lahko skozi zgodbe na igriv in zabaven način spoznavajo zelišča.
Adrienn in Ádám – ustvarjalca Mese Tea
Od kod so prišle ideje za like?
Like iz zgodb sva ustvarila na podlagi sestavin čajnih mešanic in upava, da lahko na ta zabaven način nekoliko spodbudiva otroški ponos, da tako kot junaki v zgodbah pokažejo, da zmorejo tudi oni – in da lahko ta čaj res popijejo! V slikanicah so tudi pobarvanke, s katerimi lahko otroci pravljične like prilagodijo svojemu slogu in jih naredijo edinstvene.
Zgodbe sem napisal jaz, ilustracije pa je narisala moja žena. Ker sta čajne mešanice ustvarila moja starša, zgodbe in risbe pa sva skupaj ustvarila z ženo, lahko o Mesetea zares govorimo kot o družinskem izdelku, ki temelji na znanju več generacij.
Ob koncu naše zgodbe se znova ponuja Ferenc Móra:
Ne bi znal povedati, kdo je avtor, vendar je neki raziskovalec Azije zapisal, da se nomadska plemena turanskih step enkrat v generaciji zberejo na praznovanju okoli enega velikanskega tamariska, ko topli spomladanski dež prebudi vetrnice celo iz mrtvega peska, množice ljudi pa se zbirajo okoli čarobnega drevesa. Stepsko ljudstvo praznuje, in temu prazniku pravi praznik živega drevesa ... „Poglejte, živo drevo!” pravijo starejši mladim, tako kot so nekoč govorili njim, ko so bili mladi, in zalivajo njegove korenine z daritvami pijače, šamani pa mu v čast pojejo pesmi, in preden pospravijo svoje jurte ter se znova odpravijo čez puščave brez dreves, odrežejo veje z živega drevesa in jih odnesejo s seboj na pot kot opomnik na ustvarjalno moč narave. Vendar skoraj verjamem, da človek nikoli ne more nadoknaditi tiste razlike, ki ga ločuje od rastline – in ne v njegovo korist. Človeški razum obstaja, seveda, toda kaj pomaga, če človek nima razuma, ko gre zanj samega? Kajti glede na to, kar človek danes počne sam s seboj, se res ni splačalo postati človek.